15. junij 1949
Ta dan je drugačen kot vsi ostali. Zakaj? Vam takoj povem. Pela sem na ulici kot običajno in mimo so
hodili meščani in turisti (teh je zadnje čase kar veliko). Mimo je med drugim prišel tudi nek svetlolasi
fant. Slišal me je peti, se ustavil, dal roke v žep in vzel cel bankovec za petdeset funtov in jih dal meni
ko sem nehala peti.
»Prečudovito poješ,« je izrekel in mi dal denar.
»Hvala!«
»Ali živiš tu v Sydneyu s starši?«
»Da, ampak ne v hiši, pa tudi mislim, da sem sirota, zato pojem tu, da dobim kaj denarja.«
»To zveni grozno. Če kaj potrebuješ, pridi v hotel Sydney star v sobo 29.«
»Hvala.«
Nato je odšel. Ne morem verjeti kaj se je ravnokar zgodilo! Zgleda, da so mi zvezde naklonjene.
Add comment
Comments