20. junij 1949
Včeraj sem bila tako utrujena, da nisem mogla več pisati. Zdaj je še noč in imam čas pisati.
Torej, izvedela sem fantovo ime. Henry. Njegova soba je bila zelo lepa, a to zdaj ni pomembno.
Pokazala sem mu pismo, ki sem ga dobila.
»Kaj še čakaš,« me je vprašal, jaz pa sem ga le začudeno pogledala.
»Pojdi v Afriko in najemi ladjo do tja,« mi je svetoval.
»Ne znam voziti ladje in sploh nimam pojma kje je ta Afrika!«
»Tega talenta pa očitno nimaš,« se je zasmejal, a mi to ni bilo všeč. »Prav, ti uredi ladjo, jaz pa grem s
tabo. Pred kratkim sem opravil izpit za ladjo. Jutri greva.«
Popoldne sem šla gledat trgovino, v kateri izposojajo ladje. Imela sem premalo denarja.
A nič zato! Šla sem do pomola in si ogledala ladje v pristanišču. Blizu je bila privezana ladja, ki že
dolgo ni imela lastnika. Ta bo prava!
Add comment
Comments