POLJUB POD POLNO LUNO
To ni pesem. To je moja zgodba. Zgodba o tem, kako je lepo in grozno hkrati. Sem Kate Dortinn
mimogrede, če koga zanima.
Ravno sem šla iz šole. V šoli ne kličejo »depresivna Kate« z razlogom. Odkar me je fant prevaral, sem
zapadla v se po depresijo. In ravnokar danes sem dobila ena pri matematiki, tako da sem še bolj
žalostna.
Hodila sem po ulici, ki vodi do našega bloka in žalostna gledala v tla. Nenadoma je mimo prišel fant
ima svetlimi lasmi in angelskimi očmi. Hodil je v mojo smer in v tistem trenutku ko sva se srečala, sva
se trčila. Padla sem na tla.
»O, moj bog, kakšen štor sem! Ti lahko pomagam?« me je vprašal in mi ponudil roko.
»Da, hvala.«
Prijela sem njegovo roko in vstala. Tako lepe roke še nisem držala v življenju!
»Jaz sem George Smith.«
»Kate Dortinn, lepo te je spoznati.«
»Res mi je žal, včasih sem tak štor.«
»Je že v redu.«
»Tam je lep lokal. Ti lahko ponudim pijačo za opravičilo?«
To je bil glas boga, prisežem!
»Seveda!«
In tako se je vse začelo. Šla sva v lokal, ki ga je omenil. Imel je prav, res je lep. A to je le še začetek.
Z Georgom sva šla velikokrat v tisti lokal. Res je bil prečudovit. Ob njem sem se vedno počutila
nasmejano in varno. Trenutki z njim so bili kot raj.
Nekega večera me je ravno pospremil domov. Nenadoma je stopil pred mene.
»Bi bila moja punca?«
Oči so se mi zasvetile, lica pa so postala rdeča.
»Da!«
Objela sva se kar dolgo, nato pa sva šla vsak svojo pot.
V bližini našega majhnega mesteca je morje. George me je tja povabil ob osmih zvečer, da bi gledala
sončni zahod.
Ko sem prišla, sva res najprej približno pol ure gledala sončni zahod, ki je bil danes res enkraten.
Nato je stopil do mene. Nad nama je bila polna luna. Gledala sva se v oči in oba sva bila nasmejana.
Nenadoma je približal njegove ustnice k mojim.
To je bil pravi poljub pod polno luno!
avtorica: sedmošolka
Add comment
Comments